Kontaktorji

Kontaktorji so elektromagnetna stikala za pogosto in zanesljivo vklapljanje ter izklapljanje električnih porabnikov na daljavo. Uporabljajo se predvsem za krmiljenje elektromotorjev, grelnih sistemov, razsvetljave, črpalk, ventilatorjev in drugih industrijskih naprav.

Kontaktorji so elektromagnetna stikala za pogosto in zanesljivo vklapljanje ter izklapljanje električnih porabnikov na daljavo. Uporabljajo se predvsem za krmiljenje elektromotorjev, grelnih sistemov, razsvetljave, črpalk, ventilatorjev in drugih industrijskih naprav.

V ponudbi Elektrospojev so kontaktorji z različnimi nazivnimi tokovi, močmi, napetostmi tuljave in izvedbami glavnih ter pomožnih kontaktov. Pri izbiri je pomembno upoštevati predvsem vrsto bremena, kategorijo uporabe, nazivni tok, moč motorja in napetost krmilne tuljave.

Kako deluje kontaktor?

Kontaktor deluje s pomočjo elektromagnetne tuljave. Ko na tuljavo priključimo ustrezno krmilno napetost, se ustvari magnetno polje, ki premakne kontaktni mehanizem in sklene oziroma razklene glavne kontakte.

Na ta način lahko z razmeroma majhnim krmilnim signalom vklapljamo ali izklapljamo močnejše električne porabnike, kot so elektromotorji, grelci, črpalke ali razsvetljava.

Poleg glavnih kontaktov imajo lahko kontaktorji tudi pomožne kontakte, ki se uporabljajo za signalizacijo stanja, samodržne vezave ali vključevanje kontaktorja v širši krmilni sistem.

Kako izbrati napetost tuljave kontaktorja?

Napetost tuljave določa, s kakšno krmilno napetostjo kontaktor vklapljamo in izklapljamo. Izbrana mora biti glede na napetost, ki je na voljo v krmilnem tokokrogu.

V praksi se uporabljajo različne izvedbe, na primer 24 V DC, 24 V AC, 110 V AC, 230 V AC in druge napetosti, odvisno od zasnove sistema.

Pri industrijski avtomatizaciji je pogosta izbira 24 V DC, ker se dobro vključuje v PLC in druge nizkonapetostne krmilne sisteme. V klasičnih elektroinštalacijah in nekaterih krmilnih sistemih pa se pogosto uporabljajo tudi AC tuljave.

Pri izbiri je treba vedno preveriti, ali napetost in vrsta napajanja tuljave ustrezata krmilnemu tokokrogu.

AC-1 ali AC-3 – katero kategorijo uporabe izbrati?

Nazivni tok kontaktorja je odvisen tudi od kategorije uporabe. Zato vrednosti AC-1 in AC-3 pri istem kontaktorju niso nujno enake.

AC-1 se uporablja predvsem pri uporovnih oziroma rahlo induktivnih bremenih, kot so električni grelci in podobni porabniki z visokim faktorjem moči.

AC-3 je namenjen predvsem krmiljenju asinhronskih motorjev s kratkostično kletko pri običajnem zagonu in izklopu med delovanjem. Sem sodijo na primer črpalke, ventilatorji, kompresorji in transportni sistemi.

Pri izbiri kontaktorja za elektromotor je zato treba upoštevati predvsem nazivni obratovalni tok AC-3 oziroma nazivno moč motorja pri določeni napetosti, ne samo splošnega nazivnega toka kontaktorja.

Na primer, isti kontaktor ima lahko višji dovoljeni tok pri AC-1 kot pri AC-3, ker je preklapljanje motorjev zaradi zagonskih tokov in induktivnega bremena zahtevnejše.

Kako izbrati kontaktor glede na moč motorja?

Pri izbiri kontaktorja za elektromotor ni dovolj upoštevati samo moči motorja v kW. Pomembna sta tudi nazivni tok motorja in kategorija uporabe, običajno AC-3.

Najprej preverite:

• nazivno napetost motorja,
• moč motorja v kW,
• nazivni tok motorja,
• kategorijo uporabe kontaktorja,
• način zagona motorja,
• ter napetost tuljave kontaktorja.

Za klasičen zagon asinhronskega motorja se praviloma izbira kontaktor glede na podatke AC-3 pri konkretni napetosti. Če je motor pogosto zaganjan, zaviran ali reverziran, je treba upoštevati tudi zahtevnejšo kategorijo uporabe in priporočila proizvajalca.

Nazivni tok kontaktorja mora biti ustrezno usklajen z nazivnim tokom motorja in zaščitnimi elementi v motornem tokokrogu.

Kontaktor in motorska zaščita – kako sodelujeta?

Kontaktor in motorska zaščita imata v motornem tokokrogu različni nalogi. Kontaktor je namenjen pogostemu vklapljanju in izklapljanju motorja, zaščitna naprava pa motor in napeljavo ščiti pred preobremenitvijo, kratkim stikom oziroma drugimi neustreznimi obratovalnimi pogoji.

V praksi se zato kontaktor pogosto uporablja skupaj z:

• motorskim zaščitnim stikalom,
• preobremenitvenim relejem,
• ter ustrezno kratkostično zaščito.

Takšna kombinacija omogoča krmiljenje motorja in hkrati ustrezno zaščito motornega tokokroga.

Pri izbiri morajo biti kontaktor, zaščitna naprava in motor med seboj pravilno usklajeni glede na nazivni tok, moč motorja, način zagona in kategorijo uporabe.

Pomožni kontakti in dodatna oprema za kontaktorje

Poleg glavnih kontaktov imajo kontaktorji lahko tudi pomožne kontakte, ki se uporabljajo za signalizacijo stanja, medsebojno blokado, samodržne vezave in vključevanje kontaktorja v krmilne sisteme.

Pri izbiri je zato pomembno preveriti:

• število in tip pomožnih kontaktov↗ – na primer NO in NC,
• ali so pomožni kontakti že vgrajeni ali jih je treba dodati,
• združljivost z dodatnimi kontaktnimi bloki,
• možnost priključitve časovnih modulov, dušilnih členov ali druge dodatne opreme,
• način vključitve kontaktorja v krmilni sistem.

Dodatna oprema omogoča, da kontaktor prilagodimo konkretni aplikaciji in zahtevam krmiljenja.

Kako izbrati pravi kontaktor?

Pri izbiri kontaktorja preverite predvsem:

• vrsto bremena in kategorijo uporabe – na primer AC-1 ali AC-3,
• nazivni tok in moč porabnika oziroma motorja,
• napetost tuljave glede na krmilni tokokrog,
• število glavnih polov in pomožnih kontaktov,
• način zagona in pogostost preklapljanja,
• združljivost z motorsko zaščito in dodatno opremo.

Pri motornih aplikacijah je posebej pomembno, da kontaktor izberete glede na podatke AC-3 pri konkretni napetosti in ga ustrezno uskladite z zaščitnimi elementi motornega tokokroga.

Prikaži več
Prikaži manj